Le še nekaj dni nas loči od dvanajstega Tedna možganov. Organizatorji smo dolgo načrtovali in se pripravljali na ta dogodek: iskali ideje, pilili program, kontaktirali predavatelje, iskali sponzorje, pripravljali materiale. Sedaj pa si želimo doseči predvsem še en cilj – da bi Teden možganov postal viden.

Svet okoli nas je poln različnih barv in oblik, ki jemljejo sapo; poln rastlin, živali in ljudi, ki izžarevajo lepoto, pograjen z mesti in vasmi, ki razodevajo bogato kulturo. Vse to je nemogoče vedeti brez čutov, ki nam omogočajo, da to znanje zajamemo vase in ga spremenimo v naš notranji svet. Vidna zaznava med vsemi daje največ informacij in zavzema največjo prostornino v skorji človeških možganov. Zato smo se odločili, da letos kot osrednjo temo predstavimo vid.

Tudi znanje (o možganih) je svojevrsten pisan svet. Ogromno odkritij in zanimivosti je na dosegu roke, pa vendar ni nujno, da po njih posegamo. Dokler se znanje ne sreča z radovednim umom, ki bo želel preko svojih čutnih kanalov vsako kapljico posrkati vase in jih narediti za del svojega notranjega sveta, je lahko znanje tudi samo sebi namen. V SiNAPSi si želimo, da znanje o človeških možganih ne bi bilo rezervirano za akademske kroge in osamljene internetne raziskovalce. Želimo si, da bi to vznemirljivo področje postalo dostopno vsakomur, ki si želi spoznanja o svojem notranjem svetu in o svetu, ki nas obdaja. Na ta način bo to znanje lahko tudi dolgoročno vplivalo na odločitve, ki jih sprejemamo v zvezi z našim načinom bivanja na svetu in – upamo – doprineslo k boljšemu jutri.

Že dvanajst let vas vabimo, da se nam pridružite na sklopu predavanj, ki razkrivajo nova spoznanja s področja nevroznanosti, predstavljajo, kako je možno, da možgani – ta nadvse kompleksen in očarljiv organ – delujejo optimalno, kdaj in kako pa gredo procesi lahko v druge smeri. Vse to boste tudi letos lahko izvedeli preko predavanj, filmov s komentarji, delavnic in okrogle mize. Upamo, da boste poleg znanja odnesli tudi izkušnjo sobivanja z najrazličnejšimi obiskovalci, ki jim je skupen zgoraj omenjen radovedni um, pripravljen srkati kapljice znanja in jih dodajati že zgrajenemu sistemu spoznanj. Mogoče boste prišli do kakšnega »Saj res!«, ko se bo aktiviralo že usvojeno predznanje iz šole, do kakšnega »Aha!«, ko se bo obstoječe znanje povezalo v novo celoto, do kakšnega »Vau …«, ko se boste čudili čemu na robu razumljivega. Predvsem pa si želimo, da bi se počutili sprejete in spodbujene v svojem raziskovanju.

Revija, ki jo imate pred seboj, je izredna številka eSinapse, sestavljena iz prispevkov letošnjih predavateljev. Ta tradicija se je začela lansko leto, ko je moj predhodnik, Simon Brezovar s pomočjo povratne informacije obiskovalca prišel na to krasno idejo. Nevroznanstvena spoznanja in lastna zdrava pamet nam govorijo, da se znanje bolj utrdi, če ga prejmemo preko različnih čutnih kanalov in z različnih zornih kotov. Večkrat je seveda bolje kot enkrat. Zato vam ponujamo članke, s katerimi boste lahko obnovili spomin na že slišano ali dopolnili znanje, če ste morali katero izmed predavanj izpustiti. Poučili se boste lahko o najrazličnejših vidikih letošnje osrednje teme: od osnovne fiziologije vidne zaznave, o sledenju očesnih gibov, socialni nevroznanosti, pa vse do iluzij in halucinacij, celo do bioničnega vida. Ne manjkajo tudi članki o top temah v nevroznanosti in predstavitev lanskega Nobelovega nagrajenca s področja medicine ali fiziologije.

Z začetkom letošnjega šolskega leta smo organizatorji Tedna možganov zapeljali v temen predor. Najprej smo se morali adaptirati na temo in v njej poiskati drobne žareče ideje. Le-te so ob kresanju mladih umov postopoma vse bolj žarele in vse bolj osvetljevale pot, po kateri smo s stalno in umirjeno hitrostjo pripeljali do točke, na kateri se je videla luč. Luč na koncu tunela, ki nam je dala vedeti, da se približujemo cilju. Iz spominov podobnih izkušenj se zavedamo, da bo prvi stik z močno zunanjo svetlobo privedel do tega, da se bomo morali ponovno adaptirati. Tokrat na močno svetlobo, v kateri najprej ne bomo videli skoraj ničesar. Potem pa se bodo postopoma izoblikovale oblike in sence, kmalu za njimi tudi barve in podrobnosti. Upamo, da bomo videli poln Atrij ZRC in polno Kinoteko, stare obraze in mnogo novih, zadovoljne predavatelje in dvignjene roke po njihovih predavanjih.

Naj se na tem mestu zahvalim v prvi vrsti organizatorjem, ki svoj prosti čas, ogromno znanja in idej, potrpežljivosti in pripravljenosti za pomoč namenjajo organizaciji tega dogodka. Velika zahvala gre tudi vodstvu SiNAPSe z Blažem Koritnikom na čelu. Dogodek že vrsto let soorganizirata ZRC Sazu in Slovenska Kinoteka, obema se iskreno zahvaljujemo. Pomembno prispeva krovna mreža evropskih nevroznanstvenih društev, FENS. Seveda gre največja zahvala letošnjim predavateljem, ki so svoj svet pripravljeni približati obiskovalcem in ki v svojih natrpanih urnikih vedno znova v koledarčkih označijo termin v tretjem tednu marca. Hvala tudi vam, dragi obiskovalci in bralci, ker nas s svojim obiskom in povratnimi informacijami vedno znova motivirate, da se trudimo in izboljšujemo.